Kolikokrat razmišljamo o tem, kakšni potrošniki smo pravzaprav? Prebiranje sestavin na etiketah, ko kupujemo živila, kreme, šampone, oblačila, bi moralo biti del naše nakupovalne kulture, ker nam ni vseeno, katere proizvajalce podpiramo z našim nakupom. Vedno, ko razmišljamo o sebi kot o nemočnem potrošnikom, bi se morali pogledati v ogledalo.

Smo res tako nemočni kot potrošniki? Smo morda samo leni?

Kaj je najbolj pomembno? Biti ozaveščen potrošnik, je stvar samodiscipline, velikokrat tudi plačilne sposobnosti, ker kvaliteta tudi nekaj stane in pa najpomembnejši razlog za naše početje, ki se mu reče MOJE ZDRAVJE!

Stiskamo zobe, ko plačamo kredite za avto in njegovo vzdrževanje? Kdaj stiskamo zobe, ko zavestno kupimo nekaj, kar je koristno za naše telo? Imunska odpornost se gradi počasi. Samodisciplina ne bi smela biti nekaj utrujajočega, temveč zgolj sposobnost, da dobro skrbimo za naše počutje.

Ne bomo vas utrujali s tem, katere inštitucije so zadolžene za to, da odločajo, kdaj je neko živilo in dodatki temu živilu, ustrezno in še vedno primerno za prehrano. Vseeno pa ne moremo mimo dejstva, da se nam ne sanja, kaj so nekateri E-ji, kaj pomenijo našteti aditivi ali pa, koliko ima neka krema sestavin, ki jih oglašuje kot glavno sestavino!

Nekaj preprostih dejstev o aditivih…

Seznami aditivov velikokrat temeljijo na raziskavah, ki so bile narejene pred letom 2000. Nekatera pravila za dopustno uporabo se spreminjajo. Vedno bolj pogost kažipot, pri ocenjevanju sestavin v prehranski industriji, je njihov dolgoročni vpliv na zdravje. V EU smo na boljšem, saj so krovni predpisi za aditive strožji, kot v ZDA.

Aditivi so različne snovi, ki se uporabljajo za barvanje, slajenje in konzerviranje živil. Aditivi se dodajajo živilom med hrambo, predelavo, pakiranjem, prevozom ali v procesu proizvodnje.

Poznamo kar 27 razredov razvrščanja aditivov, v skupine barvil, konzervansov, sladil, antioksidantov, stabilizatorjev, želirnih sredstev, sredstev za zgostitev, za obdelavo moke…

Aditivi imajo skupno oznako E in število serije (barvilo kurkumin je E100). za uporabo v živilih je trenutno odobreno 386 aditivov, za uporabo v ekološki pridelavi pa 54 aditivov.

Kako jih ločimo? Barvila imajo E in skupino 100. Konzervansi so E v skupini 200. Antioksidanti in regulatorji kislosti imajo E in serijo 300. Stabilizatorji in emulgatorji imajo E in serijo 400. Sredstva proti strjevanju imajo serijo E 500. Ojačevalci okusov imajo E in serijo 600. Sladila, sredstva proti penjenju imajo E in serijo 900…

Vsak ne more vedeti vsega!

Ste vedeli, da ste lahko zelo natančni in kupujete živila brez E-jev, pa to ne pomeni, da jih živilo ne vsebuje, samo drugače so poimenovani.

Žveplove substance sprožajo alergične reakcije!

Na živilih, ki vsebujejo te substance, mora biti količina jasno navedena (sulfiti).

Kakšne so še reakcije pri nekaterih aditivih? Citronska kislina je v ogromno živilih (E330) in lahko povzroča bolečine v želodcu. Ojačevalci okusov (glutamati (E620-E625) lahko sprožajo nevrološke motnje. Rumeno barvilo tartrazin (E102) lahko povzroči spremembe na koži, migrene, hiperaktivnost pri otrocih in astmatične napade.

Kaj pokažejo podatki o nas?

Po podatkih NIJZ ima 4,1 % starejših odraslih alergijo ali intoleranco na določene sestavine v hrani. 10,6 % je odraslih, 8,2 % mladostnikov in 9,4 % malčkov.

BERIMO ETIKETE NA ŽIVILIH!

Najbolj škodljivi aditivi:

E102, rumeno barvilo, smo že omenili zgoraj in tudi njegove učinke.

E110 je oranžno barvilo, ki lahko povzroči težave z želodcem, kožne izpuščaje, otekanje kože, alergije, slabost ali bruhanje in hiperaktivnost pri otrocih.

E131 je modro barvilo in lahko povzroča koprivnico, srbečico, motnje krvnega tlaka, alergije in težave z dihanjem.

Konzervansa E249 (kalijev nitrit) in E250 (natrijev nitrit) manjše študije povezujejo z rakom ščitnice in ledvic. Zaenkrat pa sta oba konzervansa v EU še dovoljena.

Antioksidant E310 (propil galat) lahko povzroča krvne motnje, vzdražen želodec in kožo.

Ojačevalci arome E620 (glutaminska kislina), E622 (monokalijev glutamat) lahko povzročajo nevrološke motnje, glavobole, ščemenje v vratu, omotico, trebušne krče, diarejo ali motnje srčnega ritma.

Sladilo E951 (aspartam) pozna skoraj vsak. Lahko povzroča zamegljen vid, glavobole, nespečnost, depresijo, kožne težave, epilepsijo, spremembo okusa…Nekatere študije so pokazale, da negativno vplivajo na multiplo sklerozo, hormonske težave, tumorje, endokrine bolezni…

VIR: povzeto po reviji Viva, medicina in ljudje, marec 2021

Uporabljate sladila?

Lahko so naravna ali sintetična in imajo nižjo energetsko vrednost kot sladkor. V večjih količinah lahko povzročijo prebavne težave.

Moderna prehranska industrija se aditivom v prehrani verjetno ne bo več odrekla. Kaj pa lahko storimo sami? Jejmo lokalno! Je res logično, da sredi decembra jemo sveže borovnice? Je logično, da jemo januarja svež paradižnik? Pa bučke, jagode, peteršilj…

Kaj so počele naše babice? Za konzerviranje so se včasih uporabljali sol,  sladkor, kis ali olje.

Vsi aditivi niso slabi, saj zagotavljajo tudi varnost hrane, da ne pride do zastrupitve. Nekatera podjetja že uvajajo tehnologije, da se lahko izognejo aditivom.

Tudi doma moramo paziti na higieno rok, delovnih površin in živil. Pazimo tudi, da živila ustrezno hranimo. Lahko kupimo še tako kvalitetne vrtnine in smo samo vrgli denar stran, če jih ne porabimo pravočasno in nam gnijejo v hladilniku. Ni samo meso tisto, ki nam bi moralo povzročati skrbi. Tudi zelenjava lahko povzroča zastrupitve (listerija). Bodimo skrbni in spoštljivi do narave in njenih darov!

Kaj pa glavni argument, da moramo jesti zdravo hrano in vitamine?

Sprijaznimo se, jemo osiromašeno hrano, ki v transportu in skladiščih izgubi veliko hranilnih snovi.

Najemite si košček zemlje in si uredite vrt. Namesto zelenice, naredite kakšno visoko gredo s povrtninami ali kakšno sadno drevo. Samooskrba bo vedno bolj pomembna in v Sloveniji nismo ravno visoko na tej lestvici. Spoznajte kmete v okolici, kjer lahko dobite sveže povrtnine, mlečne izdelke, meso, jajca, sadje…

Kje vse najdemo aditive?

Najdemo jih povsod! Salame, klobase, bomboni, šumeče vitaminske tablete, lupina sadja, sokovi, peciva, piškoti, sladoledi, namazi, konzervirana živila, sadni jogurti, žvečilni, jušne kocke, pred-pripravljene jedi v konzervah ali v zmrzovalniku…

Kaj pa prehranski dodatki?

Če ste v dilemi, pojdite k osebnemu zdravniku in si dajte pregledati kri, če vam manjka kakšen vitamin. Kar pa lahko vedno uživate kot dodatke v prehrani, pa so C vitamin, kot najbolj pomemben antioksidant, D3 vitamin ali B-kompleks, če ste v stresu, nemirni, živčni, utrujeni.

Kaj smo ugotovili v Sanabeli?   

V Sanabeli uporabljamo zelo kvalitetne naravne sestavine pri vseh naših izdelkih. Večinoma uporabljamo tista zelišča, ki imajo tudi medicinsko podprte študije o koristnosti na človekovo počutje.

Ugotovili smo, da je v ogromno študijah navedeno nekaj vitaminov ali mineralov, ki jih ljudem kronično primanjkuje! Sem spadajo vitamin C, vitamin D3, vitamin B12 in multibiotiki (prebiotiki in probiotiki). V naših sirupih je C vitamin dodan namenoma, saj ga ljudem kronično primanjkuje.

Na spletu mrgoli objav in nasvetov o tem, da je treba negovati jetra. Bolje rečeno, nujno je, da se razstrupimo vsaj 2x na leto. Jetra in ledvice so naši filtri vsega, kar damo nase in vase. Ste vedeli, da se v telesu kopičijo tudi kemikalije iz kozmetike, nekatere snovi iz zdravil? Kaj pa hormonske terapije? Kaj pa moja šminka in moj šampon in moj balzam za lase? Kaj pa lak za lase? Kaj pa črne kavbojke, ki ste jih takoj navlekli nase ali barvila v obutveni industriji, ki jih nosimo na boso nogo?

Moje telo je moj tempelj! Bodite ljubeznivi s tem, kar mu dajete, kajti nekatere napake se seštevajo. Če potrebujete kakšen nasvet, kako razstrupiti vaše telo, nas lahko kontaktirate!

Poglejte si rubriko »NASVETI« na spletni strani sanabela.si

in naredite zase nekaj koristnega!