Ste aktivni na družabnih omrežjih? Opažate, da postajate na nekatere nasvete, v zvezi z vašim počutjem, popolnoma imuni? Ko vam kdo reče »misli pozitivno«, postanete ironični? Se vam včasih zdi, kot da vas nekaj stiska v prsih in nimate nobene energije?

Kaj opažamo v Sanabeli?

Všeč nam je, ko nas pokličete in se osebno pozanimate o naših izdelkih in vam ni vseeno, kaj uživate. Odgovornost do lastnega telesa bi morala biti stalna. Skoraj v vsaki oddaji govorimo o tem, kako pomembno je, da smo dosledni in disciplinirani, saj naši izdelki niso »blažev žegen«.

Vedno več vas je, ki imate, poleg vprašanj o izdelkih, tudi vprašanja, ki se glasijo takole:

• Imate kaj proti utrujenosti?
• Sem v zelo stresnem obdobju in ne morem spati! Mi lahko pomagate?
• Imam občutek, da ne morem zadihati s polnimi pljuči. Kaj lahko storim?
• Postajam raztresen in se težko zberem. Bi mi lahko pomagali?
• Kaj naj naredim, ker me zadnje čase srbi koža?

Vam to zveni znano? Ste tudi vi med tistimi, ki čutijo, da jih malo stvari razveseli? Se počutite, kot bi bili ujetnik časa in kot da nekaj čakate, da se bo zgodilo? Postajate razdražljivi zaradi malenkosti? Vas je strah? Se bojite za vašo prihodnost ali prihodnost otrok? Se počutite nemočni zaradi vsega, kar se vam dogaja ali se dogaja nam vsem v obdobju Covid-19?

Ni mi treba vedno pomisliti na najhujše!

Kolikokrat pomislite ob tesnobnem razpoloženju na vaše možgane? Je mogoče, da utrujenost bolj pripisujete čustvenim obremenitvam?

Danes bomo govorili o možganih!

Mogoče pa boste presenečeni, kako lahko naši možgani vplivajo na nekatere vrste doživljanja. Ste vedeli, da ima že 5 milijonov ljudi v ZDA Alzheimerjevo bolezen? Pa danes ne bomo reševali težav na ta način. Seznanili vas bomo samo z nekaterimi dejstvi v razmislek!

Možgani so mogočen in čudovit organ. So nadzorni center našega nevrološkega sistema in center upravljanja naših telesnih funkcij in podsistemov. Odgovorni so za spomin, učenje, mentalno energijo, razpoloženje…

Glavni simptomi težav v delovanju možganov

Lahko smo zgolj utrujeni in se to pozna pri delovanju možganov.

Lahko jemljemo nekatera zdravila, ki tudi vplivajo na delovanje možganov. Lahko imamo preobremenjena čutila za voh ali sluh in nekaterih dražljajev ne zaznavamo več v taki obliki. Lahko imamo hormonsko neravnovesje v telesu in ne moremo zaspati. Pijete morda premalo vode in dobite glavobol zaradi dehidracije?

Kaj se zgodi, če določena stanja trajajo dlje? Izguba spomina, pozabljivost, zmedenost, hitre spremembe razpoloženja, izguba motivacije, tesnoba, apatija, razdraženost…

Ko simptomi trajajo dlje, moramo postati pozorni in obiskati zdravnika! Dolgotrajni stres, škodljiv življenjski stil, premalo počitka, družbena izključenost ali žalost, lahko poslabšajo nekatera obolenja možganov. Poslabšajo tudi prehodna obdobja, ko se nam to dogaja.

Glavni razlogi za pešanje možganskih funkcij

Ljudje včasih kar pozabimo, kako dobro delujoč mehanizem je naše telo. Pozabimo tudi, da noben sistem v telesu ne deluje sam, temveč se procesi v telesu vzajemno dopolnjujejo. Ob pešanju možganskih funkcij lahko pomislimo tudi na delovanje drugih organov.

Nihanje krvnega sladkorja in težave, povezane s tem, niso vedno zgolj sladkorna bolezen, na kar pomislimo najbolj pogosto. Nihanje krvnega sladkorja lahko povzroči tudi motnje v delovanju možganov. Nihanje sladkorja lahko povzroči težave s spominom, možgansko meglo, razdražljivost, nihanje razpoloženja, slabost ali celo krče. Ko pojemo obrok, v katerem je veliko ogljikovih hidratov ali sladkorjev, res dobimo energijsko injekcijo, vendar temu sledi močan padec krvnega sladkorja, ki se takoj pokaže kot zaspanost, utrujenost ali nezmožnost koncentracije.

Okolijski toksini so področje, o katerem po navadi ne razmišljamo. Imajo pa tudi vpliv na naše delovanje možganov. Toksini so del našega življenja. Najdemo jih v zraku, vodi, procesirani hrani, plastičnih izdelkih, pohištveni industriji, izdelkih za nego in v izdelkih za gospodinjstvo. Ne vplivajo le na delovanje možganov, temveč na celo telo, čeprav njihovih učinkov ne zaznamo takoj.

Nevrotoksini so etanol, glutamati v prehrani, botoks, živo srebro, svinec, aluminij, fluorid, DDT v škropivih ali v sredstvih proti mrčesu, aspartam, dišave v sredstvih za beljenje, kemične sestavine osvežilcev zraka ali dišečih sveč, laki za lase, parfumi, ilegalne substance v nepreverjenih zdravilih…

Povzročajo tudi razdražljivost, vnetje sluznic oči ali dihal, težave s spominom, demenco, slabost, anksioznost, depresijo ali pa obremenijo jetra in ledvice, dihala ali dražijo kožo.

Pasivni življenjski stil postaja eden večjih težav v skoraj vsaki družbi. Čeprav je ogromno ljudi, ki so aktivni v delovnem procesu, pa je delovanje v prostem času dostikrat posledica naše ozaveščenosti in odnosa do samega sebe.

Na splošno velja prepričanje, da je gibanje pomembno zgolj za krepitev telesa, prekrvavljenost ali boljšo pljučno funkcijo. Gibanje pa je temelj tudi za boljše možganske funkcije, psihično trdnost in boljši imunski odziv telesa. Gibanje še posebej dobro vpliva na tiste dele možganov, ki so povezani s spominom. Poleg vpliva na možgane, lahko pasivni življenjski stil povzroči tudi ogromno drugih težav. Med glavnimi so bolečine v hrbtenici, zamaščena jetra, visok krvni tlak, prebavne težave, pešanje podpornih mišic v predelu trebušne votline, hrbta, ramen, vratu ali dihal, nizek energijski nivo, večja nagnjenost k poškodbam, nastanek krvnih strdkov zaradi slabe prekrvavljenosti, razvoj nekaterih kroničnih obolenj in manjša psihična odpornost.

Kronični stres in slabe spalne navade vedno vplivajo na naše organe. Amigdala v možganih je odgovorna tudi za čustvene procese. Stres vpliva negativno na srce, na občutljivost čutil, na dihalne procese, na delovanje nadledvične žleze in povzroča napade adrenalina. Kortizol, ki se izloča v stresu, ki traja dlje časa, lahko vpliva na spomin in pozabljanje.  Pospešuje pa tudi propadanje možganskih celic. Zaviralno deluje tudi na procese učenja.

Nespečnost in slabe spalne navade, neupoštevanje signalov, ki jih daje telo pri utrujenosti, bedenje in gledanje TV, ima negativen vpliv na celo telo. V telesu lahko sproži stanje kroničnega vnetja in močan padec imunske odpornosti. Pomanjkanje spanja lahko poslabša ali pospeši razvoj demence, Alzheimerjeve bolezni, nihanje razpoloženja, izgorelost, nezmožnost koncentracije in splošno čustveno otopelost.

Prebavna vnetja in disbioza so v modernem času med glavnimi povzročitelji slabšega delovanja možganov. Znanstveniki raziskujejo povezavo med prebavili in možgani, saj je bolj pomembna, kot mislimo.

Recimo, čustvena stanja, kot so strah ali trema, se lahko pokažejo najprej kot bolečine v želodcu, občutek slabosti ali celo bruhanja. Disbioza je črevesno neravnovesje. V telesu imamo več škodljivih bakterij in to neravnovesje se ne kaže samo v delovanju prebavil, temveč tudi pri delovanju možganov. Nastane vnetna energija, ki negativno vpliva na živčevje, sluznice, ožilje, srce, jetra, zmožnost vsrkavanja hranilnih snovi iz črevesja, občutek tesnobe, poslabšanje depresije, nihanje razpoloženja in na močan padec imunske odpornosti. Tudi avto-imuna obolenja so v porastu. Stanje, ko telo napade lastne celice, je nevarno tudi zato, ker se v telesu tvori stalno vnetje.

Vsi vnetni procesi v telesu pospešujejo staranje, povečujejo možnosti za nastanek rakavih obolenj in bolezni srca ter ožilja, razvoj sladkorne bolezni in hitrejše odmiranje možganskih celic. Naš metabolizem bo boljši takrat, ko bo naše črevesje zdravo, saj bomo lažje izkoristili hranila v zaužiti hrani. Center naše imunske odpornosti je v pretežni meri v prebavilih.

Katera hrana deluje protivnetno!

Limone, gozdni sadeži, avokado, zeleni čaj, brokoli, ingver, zelenjavne juhe, jabolčni kis, olivno olje, fermentirana zelenjava, kokosovo olje in mleko, čebula, česen in beluši, zdravilna zelišča kot bazilika, timijan, žajbelj, kamilica, njivska preslica, koprive, materina dušica, olive, kurkuma…

Seveda moramo sem prišteti tudi zadostno pitje tekočin, ki ne vsebujejo sladkorja.

Kako lahko krepimo možgane?

Nekaj nasvetov ste lahko že prebrali. Dobra vaja je, če delamo določena opravila z roko, ki ni dominantna. Recimo, poskusite se zjutraj počesati z levo roko, če ste desničar. Operite si zobe z drugo roko.

Družabne igre so dobrodošlo miganje za možgane. Recimo spomin ali šah.

Barvne vzpodbude, kot je obisk galerije ali tržnice, kjer imajo možgani veliko barvnih dražljajev.

Namensko izločanje in krepitev čutil, če si zavežete oči in okušate hrano samo s čutili za okušanje. Izklopite zvok med gledanjem filma. Gibajte se v stanovanju v popolni temi. Miže tipajte različne predmete in jih poskusite opisati.

Občasno pojdite po drugi poti v službo in bodite odprti za spremembe. Peljite se po lokalnih cestah in ne po avtocesti.

Temperaturni stres za telo ima veliko pozitivnih učinkov, ne samo za možgane, temveč za celotno telo. Predvsem pa pospeši izločanje toksinov in odpadnih produktov v presnovi. Recimo, savna, infrardeča svetloba, tuširanje z mrzlo vodo, tople zdravilne kopeli…

Ali veste, da je, v psihičnem smislu, zahvala močan stimulator za telo, saj pozitivno vpliva na možgane in čustva? Zakaj smo hvaležni? Poskusite vsak dan najti vsaj eno stvar, za katero ste hvaležni ali pohvalite sami sebe, ker ste nekaj odlično opravili.

Pohvalite vaše otroke in partnerja. Pokličite očeta ali mamo in jim povejte, da je z vami vse v redu.

Pomagajte stari ženici nesti košaro iz trgovine. Pomagajte tujemu otroku čez cesto.

Spremenite vašo podobo ali pa si upajte uvesti spremembo vašega izgleda. Stila oblačenja ali vedenja.

Postavite meje in se naučite izreči »NE«.

Zamenjajte službo. Pojdite večkrat na izlet. Pomislite, kaj vas je osrečevalo nekoč in tega ne počnete več. Bodite ustvarjalni. Spoštujte vaše telo!

Viri: Can you grow new brain cells? Harvard Medical School

The degenerating brain. Cambridge Neuroscience

Blood sugar on the brain. Harvard Health Publishing.