Včasih se nam dogajajo čudne situacije, ko se vprašamo, zakaj se naše telo obnaša na tak način. Vsem se dogaja. Za hip se ustavimo in o tem kasneje ne razmišljamo. Tokrat se bomo samo čudili in morda nasmehnili ali pa si oddahnili, da ni nič hujšega. Jočete ob srečnih koncih? Vam med spanjem trza noga? Se vam zdi, da vam nekdo laže? Je vaš jezik vedno bolj obložen?

V Sanabeli smo se odločili, da za vas najdemo nekatere odgovore na vprašanja iz vsakdana. V rubriki »nasveti« lahko, na naši spletni strani, najdete veliko koristnih informacij o delovanju telesa, o zeliščih in naših izdelkih in tudi nekatere informacije o tem, kako si lahko pomagamo.

Imate plavajoče pike v očeh? Je to nevarno?

Bi morali zaradi teh pik kaj ukreniti? Občasne plavajoče pike so neškodljive, čeprav lahko napovedujejo tudi okvaro mrežnice. Oftalmologi pa svetujejo, da je najbolje, da začnemo premikati oko in se bo tekočina v zrklu premešala in piko odplavila iz smeri pogleda. Kaj se res dogaja?

Notranji del očesa je napolnjen s tekočino, ki ji pravimo steklovina. Plavajoče pike so beljakovinski madeži, pigment ali zarodni ostanki, ki so se ujeli v oko, ko se je razvijalo v zarodku. Pike dajejo videz, kot da so na sprednji strani očesa in jih včasih opazimo samo, če pogledamo na enobarvno ozadje. Ne vznemirjajte se zaradi občasnih pik. Samo malce se spakujte in glejte nekaj časa v različne smeri.

Imate pogosto podočnjake, čeprav ne ponočujete?

Če ponočujemo, je odgovor jasen. Tudi če pijemo alkohol ali jemo zelo slano hrano. Dostikrat je to estetski problem in če imamo podočnjake, izgledamo bolj utrujeni. Ženske si podočnjake zakrijemo s pudrom. Kaj pa so lahko različni vzroki za nastanek podočnjakov?

Prvi razlog je dednost, saj se lahko že rodimo z več maščobnega tkiva in tekočin okrog oči.

Drugi razlog je zastajanje tekočine, saj so veke najtanjši del kože v telesu. V tankih delih kože pa se dostikrat nabirajo tekočine. Bi morali biti zaskrbljeni? Voda v telesu nam lahko zastaja zaradi kakšnih zdravil, ki jih jemljemo ali pa napoveduje težave z jetri in ledvicami. Če uživamo preveč soli, se to pogosto dogaja. Ste nenadoma postali alergični na neko snov, ker vam je padla imunska odpornost? Ste zamenjali vrsto maskare?

Starost je bolj pogost vzrok za podočnjake kot zaspanost ali utrujenost, saj koža postaja manj napeta ravno okrog oči. Ste že slišali, kako koristno je telovaditi z očmi? če ste kot najstnik zavijali z očmi, to navado ohranite kasneje za trening očesnih tkiv, ker zelo koristi.

Ali veste, da lahko mrščenje obraza povzroči tudi gubice in mešičke pod očmi?

Kakšno vlogo imajo modrostni zobje?

Naši predniki so jedli zelo trdo meso in dodatni kočniki so jim pomagali pri prežvekovanju. Ko se je človek razvijal, so se možgani povečali in obraz se je premikal navzdol in navznoter. Čeljustnica se je pomaknila nazaj in ker je bila zato čeljust krajša, za modrostne zobe ni bilo več prostora. Na splošno velja prepričanje, da so modrostni zobje za človeka danes nekoristni. Za to dilemo je zobozdravnik edini pravi naslov!

Zakaj mi v mrzlem vremenu teče iz nosu?

Moker nos je včasih prvi znak za virusne okužbe ali alergijo. Ni pa vsako smrkanje tako resno. Sluznico v nosu prepredajo živci, ki nadzorujejo stopnjo izločanja sluzi. Odgovor na mrzel zrak je refleks, ki ga sprožijo ti živci. Sluznica zazna mrzel zrak, pošlje signal v možgane, ki pošljejo povratni signal, da je treba sluznico zaščititi in začne se izločanje sluzi.

Strokovnjaki pravijo, da je to naraven fiziološki  pojav, s katerim telo zaščiti sluznico ušes, grla in nosa, saj je povečano izločanje sluzi nujno za izboljšanje vlažnosti in čiščenja zraka znotraj nosu v hladnem okolju. Torej, včasih je dovolj, da si pozimi pokrijemo nos in ni treba takoj pomisliti na virozo.

Kaj povzroča šumenje v ušesih?

Kronična težava, ki muči ogromno ljudi, je šumenje v ušesih. Strokovno se imenuje tinitus. V resnici pa je to samo simptom in ne bolezen. Povzroča ga lahko šum, ki moti slušni živec in ima lahko različne vzroke.

Slušni živec prenaša zvok in možgani se odzovejo s šumenjem, če smo dolgo izpostavljeni glasnemu hrupu. Drugi razlog je lahko odziv ožilja na fizično travmo (poškodba) ali na psihično travmo. Pogost razlog je lahko tudi alergijski odziv telesa na kakšno zdravilo (recimo, velika količina zaužitega aspirina. To so bolj kratkotrajni vzroki za šumenje v ušesih.

Kaj pa kronično šumenje? Lahko je ušesno maslo, ki maši zunanje uho, preveliki odmerki zdravil, ki jih moramo jemati, pretirana raba telefona, vrtoglavice zaradi nihanja pritiska in celo pomanjkanje nekaterih mineralov v telesu.

Ste vedeli, da lahko imate tudi mišične krče v ušesu? Tudi pogoste okužbe ali alergije, lahko to stanje poslabšujejo. Šumenje je lahko tudi pojav pri postopni izgubi sluha. Moderne raziskave gredo v smer raziskovanja vloge prehrane pri zdravljenju tinitusa in na učenju ljudi, kako se naj naučijo s to težavo živeti.

Smo res imuni na lastni vonj?

Ste bili kdaj v pisarni z nekom in čutili potrebo, da bi neprestano zračili? Niste našli primernega načina, da bi sodelavcu rekli, naj vendar kaj naredi v zvezi s tem, saj so se drugi izogibali vaši pisarni in vam je bilo pogosto nerodno? Ste se čudili, kako je mogoče, da sodelavec ne reši te težave, saj je na trgu toliko dezodorantov? Odgovor je preprost. On te težave ni zaznal! Človeški vonj ni prav dobro razvit.

Vohalni živec se utrudi, če smo na območju, kjer je veliko vonjev. Ženske to vemo, ko preizkušamo vonje parfumov. Kadar smo preobremenjeni z vonji iz okolice, se naš živčni sistem preprosto odloči, da ga vonj lastnega telesa ne bo več motil in lahko zaznamo, da je bil sodelavec na malici v menzi, ne pa tudi, da smo bili mi.  Utrujenost čutil je dokaj pogosta. Recimo v tovarnah, nas sčasoma hrup strojev ne moti več. Če živimo ob prometni cesti, tudi ne zaznamo več hrupa s ceste, naši obiskovalci pa ne morejo spati zaradi tega.

Kaj storiti? Na neki točki se pač odločimo, da odkrito govorimo s sodelavcem. So pa tudi te težave lahko pogojene z zdravstvenimi tegobami. Vnetja v telesu lahko povzročijo močnejši vonj telesa ali pa hormonske motnje. Začnimo vedno pri sebi!

Zakaj se nenadoma zbudim in mi trzne noga?

Ravno smo zadremali in nam noga trzne in se v hipu prebudimo. Ta pojav ima celo ime in sicer hipnagogni zgibek. Strokovnjaki niso ugotovili, zakaj se ta refleks pojavi običajno na začetku spanja. Vedo pa, kako do tega pride. Živci v debelem živčnem snopu, ki potekajo po nogi, se hkrati sprožijo. Vsak od majhnih živcev povzroči, da se skrči del mišičnih vlaken, ki so povezana s tem živcem. Ko se skrčijo vsi ti deli naenkrat, se skrči cela noga. Na dokončen odgovor bomo torej še počakali. Naše mišice tudi med globokim spanjem delajo, saj se lahko pojavljajo tudi takrat v enakomernih razmikih in temu pojavu rečemo mioklonični zgibek.

Kaj povzroča grozen jutranji zadah?

Če bi kdo rekel, da so to snovi, ki vsebujejo žveplo, bi se seveda vprašali, kako je to prišlo v naša usta. Mikroorganizmi napadejo ostanke hrane v ustih, obloge v ustih ali na zobeh, slino med zobmi in na jeziku in mrtvo tkivo, ki se lušči z ust, dlesni in jezika. Kar malce bljak, a ne? Mikroorganizmi vse to pretvorijo v aminokisline in peptide, ki se razgrajujejo v sestavine, ki imajo vonj žvepla. Med spanjem imajo ta nevidna bitja ogromno časa za razmnoževanje.

Tudi težave s sladkorno boleznijo ali prebavili, lahko najprej opazimo po vonju zadaha! Sladkoben vonj, vonj po kislem… Bodite pozorni, če se vam obloge v ustih kopičijo. Morda imate kandido in morate k zdravniku.

Smo ugotovili, zakaj je čiščenje zob tako pomembno? Ko smo budni in aktivni, izločamo več sline, ki je naravna obramba telesa, zato je večerno umivanje zob zelo pomembno!

Vam pogosto kruli po želodcu?

Vsem se nam je zgodilo, da smo nekje v tišini čakali in nam je postalo grozno nerodno, ko se je oglasil naš želodec z glasnim kruljenjem. V želodcu imamo pline, čeprav se tega ne zavedamo. Ko se mehurčki plina in tekočine pomešajo, se želodec krči in potiska vsebino zaužite hrane proti ozkim delom črevesja. Pri tem nastane pljuskanje in klokotanje, ki mu pravimo kruljenje. Zakaj nam kruli, ko smo lačni? Včasih samo tako izgleda! Je pa naše telo pametno in ve, da bomo kmalu jedli, če smo lačni. Zaradi psihološkega stanja lakote, se poveča dejavnost prebavil, ker se pripravljajo, da bodo prebavljala zaužito hrano.

Želodec je kot pralni stroj (dr. Frank Davidoff iz ameriškega združenja zdravnikov). Ne tlačimo vanj neprestano novih oblačil, vode in pralnega praška, medtem, ko se v njem še vedno pere staro perilo!

Ali nam slepič in mandlji sploh koristijo?

Slepič ima v črevesju podobno vlogo, kot mandlji v grlu. Oboji spadajo med limfoidne organe, ki proizvajajo bele krvničke. Ena od vrst belih krvničk so limfociti, ki proizvajajo protitelesa ali beljakovine, ki znajo razlikovati med našimi in tujimi beljakovinami (antigeni). Protitelesa preprečujejo delovanje antigenov. Poznamo limfocite T in B. limfociti T izvirajo iz timusa, limfociti B pa naj bi nastajali v kostnem mozgu in, kot kažejo raziskave, tudi v slepiču.

So vam odstranili slepič? Na srečo je narava pametna in nam je dala še vranico, ki proizvaja dovolj belih krvničk. Nekateri zdravniki menijo, da so mandlji in slepič kot telesni strelovod, ki privablja okužbe, da se naselijo tam, kjer ne delajo večje škode. Včasih so mandlje izrezovali otrokom, kot po tekočem traku. Danes pa se tudi ta praksa spreminja.

Zakaj imajo nosečnice nenavadne želje po hrani?

Ob tem se veliko ljudi nasmehne. Ste vedeli, da so raziskave pokazale, da ima kar od 65 do 75 procentov žensk nenavadne želje po hrani? Seveda se to lahko razloži. Ne moremo z gotovostjo vedeti, zakaj nekatere jedo kisle kumarice in druge ne prenesejo kave. Vemo pa razlog za te muhaste napade.

Hormonske spremembe med nosečnostjo lahko spremenijo tudi zaznavanje okusov. Dostikrat se podobno zgodi tudi ženskam v menopavzi in jim nekatera vrsta živil sploh ne ustreza več. Zarodek se prehranjuje s pomočjo matere in črpa hranilne snovi. Zarodek te snovi črpa neenakomerno in to lahko povzroča čudne želje po hrani ali odpor do nje.

Nekatere razlage so povsem logične. Če nam primanjkuje natrija, nam paše jesti kisle kumarice ali slane olive ali slane preste. Če imamo velike potrebe po ribah ali mesu, potrebujemo dodatne beljakovine, maščobe ali vitamin B.

Odpor do nekaterih vrst živil naj bi varoval zarodek in materi priskutil nekatere jedi. Veliko žensk, ki živijo v deželah v razvoju in se prehranjujejo z eno vrsto žita, med nosečnostjo začuti močan odpor do te hrane, saj telo potrebuje tudi beljakovine in ne samo škrob. Ste prej popili veliko kave in potem se vam je zagabila? Strokovnjaki so ugotovili, da nosečnice, ki ima bolj enolično prehrano, v nosečnosti razvijejo več prehranskega poželenja po drugi vrsti hrane. Nekatere vrste tega poželenja imajo celo ime: geofagija (uživanje gline), kot odgovor na pomanjkanje železa in kalcija.

Če imate močno potrebo po slanih ali sladkih jedeh in ste bolj žejni, lahko to kaže tudi na resnejše stanje in je dobro, da za nasvet povprašate vašega ginekologa.

Zakaj jokamo tudi, ko smo srečni?

Naši možgani so kot računalnik in celo življenje shranjujejo spomine in čustvena doživetja. Psihologi se strinjajo, da solze sreče ne obstajajo.

Ko smo žalostni, lahko odrasli dolgo zadržujemo željo po jokanju. To naredimo z našo psihično energijo. Ko se pojavi nek sprožilec in smo srečni, se včasih ob smehu pojavijo tudi solze, ki pa so samo odziv na napetost pred tem. Bolje bi bilo, če bi jim rekli solze olajšanja. Srečni konci pogosto pričarajo idealiziran svet ljubezni in več jokajo tisti ljudje, ki so nekatera življenjska razočaranja potisnili globoko v podzavest. Pa se jim ob srečnem koncu v filmu sprožijo slike.

Ste kdaj s strahom čakali na operacijo bližnjega in se ves čas junaško zadrževali, da ne bi zajokali in s tem vznemirili bližnjih ali otrok? Ko je nevarna operacija narejena in je pacient preživel, ste pa jokali kot dež, čeprav ste bili srečni?

Zakaj torej vsi jokajo na porokah? Ker so olajšani in rešeni skrbi, da njihov otrok ne bo srečen v življenju, ker sami niso bili srečni. Ob srečnih koncih večinoma jokamo zaradi sebe in ozaveščanja potlačenih čustev.

Kaj nas lahko potolaži? Ko ženske jokamo skupaj zaradi nesrečne ljubezni, ena res trpi in druga v bistvu ne tako zelo. Lahko pa nas potolaži dejstvo, da če naša prijateljica res joka zaradi naše žalosti, potem nas ima iskreno rada, kajti drugače telo tega odziva sploh ne sproži. Mogoče se je pa samo spomnila, kako je njo bolelo, ko jo je zapustil partner in so njene solze res samo to – njene solze.

Ste kdaj opazovali, če vaš otrok joče, ko gleda ljubezenski film? Ali mu je poginil kuža in joče, ker je v filmu avto povozil kužka?

Ko jočemo ob srečnih prizorih, poskusimo pobrskati po spominih, kaj nas je pred tem delalo tako žalostne, da smo zadrževali čustva, strah, pričakovanje in se bali pokazati žalost.

Zakaj ljudje pogledajo gor, ko razmišljajo?

Ste vašega otroka nekaj vprašali in ga takoj nadrli, da laže, ker vam ne upa pogledati v oči, ko je začel pripovedovati? To mogoče ni najboljši recept za izvleči iz njega resnico. Res je, da otroci in odrasli, ko želimo zmanjšati učinek kaše, ki smo jo zakuhali, včasih iščemo odgovor, ki ne bo direkten. To pa ne pomeni, da je naš namen, da se bi zlagali. Otrok včasih ne ve pravega odgovora, zakaj je zamudil kosilo, ker se je vendar tako lepo igral in dejansko ne ve odgovora. Bilo je lepo in je pozabil na čas!

Pa tisti pregovor, da ne zaupaj človeku, ki te ne gleda v oči, ko ga nekaj vprašaš? Ste v to prepričani?

Psihologi in nevrolingvisti so našli odgovor tudi na ta vprašanja. Ljudje opazujemo svet s čutili in eno pač prevladuje. Ugotavljajo, kakšna je naša čutilna usmerjenost. Glede na našo čutilno usmerjenost, izbiramo besede pri opisovanju misli in čustev. S tem lahko nevrolingvisti rešijo nekatere težave v vsakdanjem življenju, ki se nam zdijo nepremostljive in imamo zaradi njih težavo z odnosi v partnerstvu, na delovnem mestu, pri uresničevanju ambicij ali reševanju stresnih situacij, ko mislimo, da nas nihče ne razume.

Ko iščemo odgovore, se naše oči gibljejo glede na tip, ki mu pripadamo. Kako se to kaže v vsakdanjem življenju?

Slušno usmerjen človek, bo v dialogu rekel, da sliši, kaj pravim, vendar mu ni všeč. Vidno usmerjen človek bo rekel, da vidi, zakaj imam slab odnos do sebe. Kinestetik, ki je usmerjen k tipu, bo rekel, da ima dober občutek ob tem, kar mu pravim.

Ko torej naslednjič nekoga nekaj vprašate, ga ne obtožujte takoj, da vam laže ali želi nekaj prikriti, ko z očmi pogleda navzgor, levo ali desno ali pa se zastrmi v neko točko mimo vas. Vsi imamo različno čutilno usmerjenost. Če vas pa ta tema zanima in bi jo radi koristno uporabili pri vašem poklicu (za zdravnike bi bilo to zelo pametno ali za ljudi, ki drugim nekaj svetujejo), pa si najdite dobrega nevrolingvista in se podučite o tem, kako bolje razumeti sebe in druge.

Zakaj nas drugi ljudje slišijo drugače, kot se slišimo sami?

O tem pa drugič… Odgovor na to vprašanje ima namreč več razlag. Ena je popolnoma telesna in se tiče fizike (prenašanje zvoka po zraku in po tekočini), druga pa je psihična in moramo pač nekaj narediti za boljšo komunikacijo v odnosu.

Ne pozabite pa ob tem preprostega dejstva! Ko govorimo o zdravju, kar v Sanabeli radi počnemo, je zelo pomembno, da znamo prisluhniti našemu telesu.

Če boste kdaj v dilemi in se vam vaša težava ne bo zdela kritična, nas pocukajte na naši FB strani ali pa nas kar pokličite in vprašajte za nasvet. Mogoče bomo mi tisti, ki vas bomo napotili k zdravniku, kajti on je druga oseba, ki vam bo o vašem telesu znala kaj povedati. Mi živimo z naravo in jo spoštujemo. Zato spoštujemo tudi vas, saj ste del narave in ne pravijo zastonj, da v naravi za vsako bolezen rožca raste. Tu smo pa mi strokovnjaki!

Viri: Imponderables, Reader’s Digest (Peter Dockrill, William Ecenbarger)